Citat za vlade držav Evropske unije

Da oživim svoj kar nekoliko pozabljeni blog, sem preletela zapise, ki sem jih začela z uvodom filadelfijska fantazma. Ah ja, filadelfijska konvencija in Ustava Združenih držav Amerike…..morda izhodišče fantazije konvencijskih mož za prihodnost Evrope.

A Evropska unija temelji na pogodbah. Arhitektura teh pogodb je precej priljubljena tema politikov in preučevalcev pogodb Evropske unije. Z izrazom ‘arhitekture pogodb’ je mišljen zlasti odnos med pogodbami in priloženimi protokoli, pa tudi na notranji ustroj teh pogodb. Brez posebnega pretiravanja bi lahko rekli, da se bolj nanaša na obliko kot vsebino teh dokumentov. Ne glede na to, je ta predvsem tehnični termin kar nekajkrat postal stvar visoke politike.

V ranih 1990-ih letih, ko so potekala pogajanja o Maastrichtski pogodbi je bila poleg treh Evropskih skupnosti (ES) ustvarjena nova »entiteta« - Evropska unija (EU). Nekatere države so namreč imele pomisleke o okviru Skupnosti, ki naj bi preprečeval medvladno odločanje na dveh novih področjih sodelovanja, to je v notranjih zadevah in pravosodju ter v zunanji politiki. S tem je prišlo do hibridne institucionalne strukture »treh stebrov«. Že takoj ko je bila ustvarjena, je bila čudna in konfuzna, pa še težko jo je bilo razložiti tako državljanom EU kakor ostalemu svetu. Zakaj na primer, bi se tako ES kot EU lahko pogajali in sprejemali mednarodne sporazume s tretjimi državami?

Cilj tistih, ki so se zavzemali za združitev ES in EU je bil v tem , da se medvladna stebra prenese pod okrilje Skupnosti. Medvladni tabor je tej ideji nasprotoval z bojaznijo, da bi se izgubile različne institucionalne značilnosti drugega in tretjega stebra. Ob začetku novega stoletja je združitev stebrne strukture postala manj sporna. Na eni strani, ‘komunitarci’ niso več upali na popolno odpravo medvladnih oblik odločanja, na drugi strani pa ‘medvladniki’ niso več nasprotovali dejstvu, da so trije stebri del enega institucionalnega okvira in vrste skupnih pravnih načel. Hkrati so se zavedali tudi praktičnih komplikacij, ki jih povzroča več pogodb.

Nekatere študije tedanjega časa, predvsem Evropskega univerzitetnega inštituta (EUI) v Firencah so pokazale načine radikalne poenostavitve ‘arhitekture’ že obstoječih pogodb. S tem se je pravzaprav tudi začela tema »poenostavitev pogodb zaradi večje jasnosti in boljšega razumevanja, ne da bi se spremenil njihov pomen«, ki je bila na evropskem vrhu v Nici decembra 2000 tudi sprejeta kot ena od štirih tem reforme v Deklaraciji za prihodnost Evrope. Debata, ki se je razvila v Konvencijo o prihodnosti Evrope v letih 2002-03 je privedla do »vse v eni« pogodbe. Ko je bila Pogodba o Ustavi za Evropo obravnavana na Medvladni konferenci in 29. oktobra 2004 podpisana v Rimu, njena ‘arhitektura’ ni povzročila opozicije med vladami posameznih držav člani niti ni bila tema obeh “ne” referendumov - francoskega in nizozemskega. Je pa postala ‘kolateralna škoda’ ratifikacijske krize v letu 2005.

Ko je bruseljski vrh 2. junija 2005 formalno pokopal ustavno pogodbo, je po obdobju razmisleka, Lizbonska pogodba v bistvu prevzela večino ustavne pogodbe. Njeno vsebino je ločila v dva dela, v Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju Evropske unije. Tretji del ustavne pogodbe, ki vsebuje Listino temeljnih pravic EU pa je skrit »očem« obeh pogodb in naj bi imel lastno življenje z enakim pravnim statusom kot obe pogodbi.

Post-lizbonska faza arhitekture pogodb se je s tem še bolj zakomplicirala. Povedano drugače, Lizbonska pogodba je stališče vlad držav članic, ki sestavljajo Medvladno konferenco, dano evropskemu javnemu mnenju in političnemu območju: ustavni moment je mimo.

Pa vendar, Lizbonska pogodba po irskem »ne« referendumu, češkim pomislekom, dvomih nemškega ustavnega sodišča… še ni sprejeta. Nedavno me je moje kratko bivanje na EUI v Firencah spomnilo na besede Viljema Oranskega –Molčečega ( ki jih ne znam dobro posloveniti): Point n’est besoin d’espérer pour entreprendre ni de réussir pour persévérer. Ne bi bilo odveč, da se nanje spomnijo tudi vlade držav Evropske unije.